Po osmih dneh v prestolnici sva se podala
na sever države, v Siem Reip, kjer so naju za zaključek najinega popotovanja
čakali nepozabno lepi templji. Ampak v Kambodži priti na drugo stran države ni
zgolj potovanje od točke A do B. Naš šofer kombija ni bil samo šofer, bil je
tudi avanturist, dirkač, promotor in bojevnik, vse to za volanom. Bil je zelo
prijazen in pokazal nam je nekaj načinov, kako se da prehitevati v nepregleden
ovinek, po desni, v škarje in še na načine, za katere pri nas niti nimamo
izrazov. Ker smo bili med vožnjo vsi lepo tiho je pokazal tudi, kako se
prehiteva vozilo, ki že nekoga prehiteva, ob tem pa se ti vztrajno nekdo
približuje. Šofer je bil verjetno tudi promotor avtomobilske znamke, v kateri
smo se vozili, saj nam je želel pokazati, da če greš dovolj hitro (cca. 100 km/h)
se lahko pelješ po asfaltu, makadamu, čez luknje, luže in precej velike skale
brez problema, ne da bi šlo lahko kaj narobe. Ker nam je v 7-urni vožnji uspelo
vmes tudi malo zadremati (ne vem, kako je to možno) nam voznik za kazen ni hotel
pokazati, kako se prehiteva po dveh kolesih. Kakšna škoda.
Z Nino sva tudi ugotovila, da v
državi ogromno privarčujejo na račun prometnih znakov. Na vsej poti sva videla
samo dva, pa še ta dva sta izgledala kot nekakšna turistična znamenitost.
Veliko prihranijo tudi za table za napačno smer vožnje … pravzaprav tukaj ni
napačne smeri vožnje.
Po prihodu v Siem Reap naju je že
čakal tuk-tuk, ki naju je odpeljal do najine vile. Hitro sva se odpravila raziskovat
mesto. Na kulturni šok sva se že nekoliko navadila in sva bila kar malo
razočarana, ker so bile vse glavne ulice polne turistov in lokalov, povsem
netipičnih za Kambodžo. Malo sva pobarantala, pogledala nekaj trgov in se
počasi že pripravila na finale pred finalom. Naslednji dan naju je namreč
čakala celodnevna tura ogledovanja Angkor templjev. Glavne, največje in najbolj
oblegane templje sva si prihranila za kakšen drug dan, začela sva z manj
pomembnimi a vseeno čudovitimi. Edino težavo je predstavljala neznosna vročina,
bila sva povsem brez sape; mogoče tudi zaradi čudes, ki si jih lahko ogledate
spodaj:
''Novoletni'' vhod na nočni market
Zatišje pred nakupovalno mrzlico
Prvi od templjev - Preah Khan
Reka Siem Reap, ki teče mimo templjev
Takšna okna imel bom tudi jaz.
Sožitje drevesa in kamnite mojstrovine.
Neak Poan
Ta Som
Ponekod žal ni možno narediti slike brez turistov.
Pre Rup
East Mebon
Med raziskovanjem Siem Reapa sva naletela tudi na tole.
Masaža in pedikura za tri dolarje.
