Sprehod po supermarketu

V zatišju med prazniki in zaenkrat še neuspešnim iskanjem službe sva se lotila mini projekta – primerjave cen živil na NZ in doma. Do zdaj sva v Aucklandu zasledila le dva različna večja supermarketa, kjer tudi nakupujeva, če se kje na Novi Zelandiji skriva še kakšna konkurenca z drugačnimi cenami, pa bova lahko poročala šele ko/če jo najdeva.

Raj in nočna mora

Kar se tiče najinih osnovnih življenjskih stroškov lahko delim preverjene podatke, saj si čisto vsak izdatek zapiševa. Glede na to, da bivava v domu, ki ni najin in ker bova tukaj le še nekaj dni, sva z nakupi bolj previdna, ne delava si zalog, ampak greva v trgovino raje večkrat in kupujeva po malem. Ali je kakšna bistvena razlika med manjšimi in bolj pogostimi nakupi ter med večjim tedenskim šopingom, zaenkrat še ne vem.

Kako naj se človek odloči za en jogurt?

 In en sir?

Rdeče ali belo? Suho ali polsuho?

Danes sva tukaj sedemnajsti dan in v tem času sva bila v trgovini 11-krat. In koliko novozelandskih dolarjev v povprečju zapraviva? Okroglih 35,00, kar je 22,14 evrov (1,00 NZ$ je 0,63 EUR). Če si brez dohodka, je to seveda veliko, drugače pa čisto sprejemljivo, po mojem mnenju.

Kaj bo danes za malico?

V spodnjih tabelah si lahko pogledate približno kakšna bi bila razlika v ceni pri večjem nakupu na Novi Zelandiji in v Sloveniji. (Svetujem, da za boljši pregled kliknete na tabelo.)

In kakšna je razlika v plači?

Še ena zanimivost. Med najinimi potepanji sva že velikokrat naletela na manjše trgovine z živili, kjer lahko kupiš skoraj vse, edino izbira je precej manjša. So pa cene v teh trgovinicah močno zasoljene. Primer: 600-mililitrska plastenka sladke gazirane pijače tukaj stane 3,80 NZ$ (2,40 EUR), medtem ko v supermarketu 1,5-litrska plastenka enake pijače stane 1,00 NZ$, torej 0,63 EUR. Neprimerljivo dražje, ampak ljudje tudi tam kaj kupijo. Tudi midva sva, dokler nisva ugotovila, da naju ropajo.

Waiheke Island

In sva šla na najin predbožični izlet. Za obisk otoka Waiheke, ki je od Devonporta s trajektom oddaljen le 30 minut, sva se odločila: 1. ker je blizu; 2. ker so plaže, še posebej severne, res sanjske; 3. ker je znan po odličnih vinih (ampak ker nisva poskusila niti enega, v mislih že načrtujeva vrnitev in odpravo te napake); 4. ker karta ni draga in če imaš v roki še kupon za 10-odstotni popust na povratno vožnjo, praktično nimaš več nobenega izgovora, da ga ne bi obiskal.

Opremljena z vsemi možnimi letaki in zemljevidi ter živežem, sva se že navsezgodaj podala na pot. Obetal se je lep sončen dan zato je bila obvezna tudi sončna krema, ki sva si jo dokaj uspešno tekom dneva nanesla kar 3x. A vseeno so se nekateri sončni žarki izmuznili mimo in naju ožgali. To tukaj doli poteka nekoliko drugače, saj te sonce osmodi, kot bi dal roko na toaster. Brez skrbi, še vedno sva po večini bledolična in niti malo podobna domorodcem.

Ta dan je bil za naju zopet pravi pohodniški maraton, saj sva prehodila 15,9 kilometrov. A je bilo vse skupaj precej enostavno, saj naju je naprej gnalo zanimanje, kaj se bo prikazalo za naslednjim ovinkom, veter v hrbet in pa sonce pred katerim sva bežala. Očitno sva bila v nekem trenutko precej hitra, saj so se mi med hojo prelomila sončna očala. Najine oči so bile torej nezaščitene, a so imele kaj videti. Kaj točno, pa lahko vidite spodaj:

And so we went on our pre-Christmas trip. We’ve decided to visit Waiheke Island (the ferry from Devonport gets you there in 30 minutes) because: 1. it’s close; 2. of its dreamy beaches; 3. of its great wines (but since we didn’t try any, we are already planning to return and correct this mistake); 4. the ticket is not expensive and if you are holding also a coupon for a 10 percent discount on a return ticket, you practically don’t have any excuse not to go.

Equipped with different fliers, maps and food we left our home early in the morning. A nice sunny day was ahead of us, so we didn’t forget to pack our sun cream and though we had three layers of cream on us, some sunbeams still found their way and burned us. Down here you anyway get burned very easy – it’s like putting your hand on a toaster. But don’t worry, we are still rather pale.

During this hot day we walked 15,9 kilometres. But all together is was easy, because we were pushed ahead by the interest of what is hiding behind the corner and by the wind in our backs. In some point we had to be really fast, because my sun glasses broke. But our unprotected eyes still had a lot to see:

Prihod na prvo plažo - Oneroa.

Oneroa Beach

Kam pa zdaj?

Where are we going next?

Pot do raja.

Path to paradise.

Palm Beach

Popoln prostor za počitek.

Perfect spot for a rest.

Oneroa še iz drugega zornega kota.

Oneroa Beach from the other side.

Kam ste jo skrili?

Where did you hide it?

Ni lepo le ob vodi.

 Beautiful nature all over.

Predbožična akcija

Christmas discount

Tudi brez zemljevida bi našla pravo pot.
We would find our way even without a map.

''Mišmaš'' rože