Taupajoča izkušnja

Po skoraj treh tednih sva zapustila Kerikeri in za zaključek poiskusila še najmočnejši čili na svetu…in preživela, potem pa sva se odpravila na najino novo HelpX dogodivščino. Najina nova gostiteljica naju je pobrala v mestecu severno od Aucklanda in naju za nekaj dni povabila na svoj vikend na Omaha Beach. Tam naju je pričakala moderna hiša, naju pa so namestili v prisrčno zunanjo enoto. Prvi dan sva  raziskovala novo okolje, seveda pa sva tudi že pridno zavihala rokave in se lotila urejanja vrta. Drugi dan naju je čakalo delo v obliki čiščenja stekel, pleskanja in puljenja plevela, v čemer sva zdaj že prava mojstra.

 Še zadnji pogled na Northland (Omapere).

 Najina rezidenca v Omaha Beach.

 Polarna medveTka!

Lovec je ujel svojo medveTko.

Po treh dneh smo zapustili Omaho in se napotili navzdol proti jezeru Taupo. Navzdol pa je šla tudi najina dogodivščina na Novi Zelandiji. Najino novo bivališče je sicer čudovito (www.acaciabaylodge.com), imava čudovito sobo in lastno ogromno kopalnico. Takega luksuza tukaj še nisva imela, vendar bi se mu zlahka odrekla, če bi bila vsaj najina gostiteljica bolj spoštljiva. Na kratko rečeno, ima naju za precej omejena človeka iz neke male komunistične državice. Na naju gleda precej zviška, kriva sva za precej stvari, ki so se dejansko zgodile pred najinim prihodom, sprašuje naju če sva že kdaj vozila avto in kolo, Nino je tudi vprašala, če je že kdaj sesala stanovanje. Očitno ni dovolj, da sva sama prepotovala 18.000 kilometrov, morda misli, da sva prišla s kočijo ali kaj podobnega. Skratka precej neprijetna izkušnja in definitivno nisva prišla na drug konec sveta, da nama bo nekdo tako solil pamet. Pri prejšnjih gostiteljih sva se počutila kot del družine, tukaj pa skoraj kot ničvredna služabnika. Delo tukaj je na nek način čudaško, saj puliva plevel v gozdu, pereva avtomobile in počitniško prikolico samo s toplo vodo, jeva pa pogrete ostanke iz ne-vem-katerega leta. Sva pa naredila še eno tradicionalno slovensko jed, gorenjske ajdove krape, ki so nama za prvič dobro uspeli.

Prvotni plan je, da tukaj ostaneva do 10. maja. V tem prazničnem tednu si bova za par dni sposodila avto, da raziščeva še lepote tega dela države. Drugače pa tudi že vneto iščeva  sezonsko delo v bližini ali vsaj na južnem  delu tega otoka, da čimprej zapustiva najino trenutno bivališče. Vse skupaj nama bo verjetno vzelo nekoliko več časa, saj se tukaj začenja zima in je dela toliko kot na hrvaški obali po koncu sezone. Priznava, trenutno nisva nič kaj optimistična, saj najin trud pri delu ni cenjen, denarja je vedno manj, služb pa tudi ni. Vseeno sva postala bolj aktivna, začela sva bolj zgodaj vstajati, na internetu večino časa namenjava iskanju dela, le da bova lahko nadaljevala najino dogodivščino in upava, da v bolj pozitivnem duhu.

Marina ob jezeru Taupo

Razgled pred najino sobo

Je kdo za partijo tenisa?

Žena v delovnem elementu striženja trepalnic...

...mi pa med tem sanjamo o miškah.

 In če mislite, da sva si vse izmislila, tudi mačke tukaj

izgledajo precej nesrečno.